Liverpool mora pasti

Liverpool mora pasti

Pred nami je težka tekma. Psihično gledano verjetno najtežja v tej sezoni. Na Anfield roadu bo nasprotnik Liverpool. Klub, ki sicer ni v formi, v četrtek so izgubili še zadnjo ulovljivo lovoriko te sezone, Atletico Madrid jih je izločil v polfinalu evropske lige. S porazom oz. remijem ne izgubimo le 100% izkupička proti ekipam t.i. velike 4, ampak po vsej verjetnosti izgubimo tudi naslov. Tako, da je nujno. Liverpool mora pasti. Zaradi poškodb tudi tokrat ne bodo igrali Essien, Carvalho in Bosingwa, medtem, ko naj bi ostali bili na red. Torej pritisk je velik. Ampak po zmagi nad Stokom s 7:0 je tudi samozavest na visoki ravni. Prav tako je tudi vložek zelo zelo velik. Ampak ob najboljšem možnem scenariju, ob zmagi nad Liverpoolom, ter remiju ali porazu Man Utdja proti Sunderlandu lahko teoretično že jutri postanemo zmagovalci premier lige.

Čeprav na drugi strani stoji Liverpool, in čeprav se igra na Anfieldu, pa vse skupaj le ni tako črno, kot bi se morda na prvi pogled zdelo. Poleg velike motivacije, izvrstnega samozaupanja, imamo tudi odličnega trenerja za prav take tekme, super izkušene igralce, pa tudi Liverpool ni več to, kar je bil še lansko sezono. Letos so povsem nemočni, pa še brez Torresa, njihovega edinega pravega napadalca bodo morali igrati. Potem je tu njihova nemotivacija, namreč tako želeno 4 mesto in liga prvakov naslednjo sezono ni več realno dosegljiv cilj. Vsekakor pa se ne smemo ozirati na Liverpool, še manj na možnost, da bi Sunderland presenetil Man Utd, ampak se moramo zavedati, da smo 2 tekmi pred koncem prvenstva še vedno mi v vlogi v kateri sami odločamo o svoji usodi. In moramo se pravilno odločiti. Torej dejstvo je. Liverpool mora pasti.

Sedem veličastnih

Sedem veličastnih športnikov olimpijskih iger v Vancuvru

Katerih sedem je najlepših? Seveda ima vsak(a) svoje mnenje in tokrat ne bom upoštevala mnenje večine, ampak moje osebno mnenje. Seveda na izbor vpliva tudi to s katerega športa nekdo prihaja, saj je logično, da bom prej opazila lepoto nekega alpskega smučarja, ki jih spremljam skoraj vsako tekmo, kot nekega hitrostnega drsalca ali sankača, ki jih vidim le na OI, ali pa še to ne.

7. Bjørn Einar Romøren | 28 let | Norveška | smučarski skakalec

Ta norveški smučarski skakalec je nastopil že na igrah v Torinu leta 2006. Skupaj z Bystolom, Ingebrigsenom in Ljokelsoyem je osvojil bronasto medaljo na ekipni tekmi. Letos je sicer edini od štirice, ki brani tretje mesto. Ali mu bo s pomočjo ostalih soskalacev uspelo je vprašanje, ki se poraja norveškim ljubiteljem smučarskih skokov. Tudi sam ve, da je to edina njegova priložnost za olimpijsko odličje teh iger, saj je v ne preveč dobri formi. Poleg vsega je v svoji karieri na svetovnih prvenstvih še dvakrat osvojil bronasto ekipno odličje, prav tako je bil z ekipo enkrat bronast na svetovnem prvenstvu v poletih, kjer je skupaj še s tremi reprezentančnimi kolegi dvakrat osvojil naslov svetovnega prvaka. Poleg vsega tega je Romoren še vedno svetovni rekorder v smučarskih poletih z 239 metri.

6. Sidney Patrick Crosby | 22 let | Kanada | Hokejist

Pri komaj 22 letih je Crosbey že prava legenda hokeja na ledu. Letošnje olimpijske igre v njegovi domovini bodo njegove prve, morda zaradi kolektivne pogodbe NHLa tudi zadnje, in prav zato bo poskušal narediti vse, da zlato ostane doma, v domovini hokeja. Zaveda se, da je verjetno pri 22 to njegova ena zadnjih priložnosti, da osvoji odličje z izbrano vrsto. Ni še jasno, če bo lahko nastopal še na kakšnih OI, kajti ta se odvijajo ravno sredi NHL sezone, kot tudi SP, ki čeprav je vsako leto, se odvija ravno takrat ko se odvija končnica najmočnješe lige na svetu. Nastopil je na enem članskem SP in tam osvojil naziv najboljšega strelca, najboljšega napadalca in bil izbran v najboljšo postavo prvenstva. A to ni to, kar je takrat 18 letni igralec želel. Želel si je odličje, ki pa ga je Kanada izgubila. Je pa lani postal najmanjši igralec, ki je imel čast dvigniti Stanleyev pokal. Vsekakor eden najboljših igralcev hokeja trenutno in ima možnost da postane najboljši vseh časov.

5. Jens Byggmark | 24 let | Švedska | alpski smučar

Član enega najuspešnejših švedskih smučarskih klubov Tärna I.K. Fjällvinden je v svoji karieri doživel marsikaj zanimivega. Priljubljeni Byggis je še nedolgo nazaj krojil sam slalomski vrh. Danes pa je komaj na 36 mestu posebne slalomske uvrstitve. Njegov vzpon med zvezde je bil hiter, bliskovit. Nažalost ravno tako njegov zaton. V obdobju enega leta, od 27. januarja 07, pa do 20. januarja 08, je osvojil vseh svojih šest uvrstitev na oder za zmagovalce. 2 zmagi in 4 druga mesta. Prizorišča pa spektakularna Kitzbuhel (1, 1, 2), Schladming (2), Bad Kleinkirchheim (2) in Wengen (2). Poleg tega je na SP v domačem Areju osvojil srebrno medaljo v ekipni tekmi. Letošnje OI bodo njegove prve, če bo nadaljeval tako, kot smuča to sezono( najboljši uvrstitvi 13. in 15. mesto, Wengen in Kranjska gora) potem bodo verjetno tudi njegove zadnje. Seveda, pa vsi upamo, da Jensu uspe povratek v formo kakršno je kazal še nekaj sezon nazaj.

4. Bode Miller | 32 let | ZDA | alpsko smučanje

13 sezon v svetovnem pokalu, 32 posameznih zmag, 68 uvrstitev na oder za zmagovalce. 6 malih kristalnih globusov in 2 velika. 5 medalj s svetovnih prvenstev, od tega 4 zlate. Bleščeča statistika enega najbolj prepoznavnih alpskih smučarjev zadnjih let. Ki pa ji nekaj manjka. Zlata olimpijska medalja. V Salt Lake City je prišel skoraj neobremenjen. Kot prikupen fantič se je smejal z odra za zmagovalce, ko je v kombinaciji in veleslalomu poziral s srebrno olimpijsko medaljo. Že takrat so mnogi dejali, s tega fanta še nekaj bo. In res v Torino 4 leta kasneje je prišel kot glavni favorit za vsaj eno zlato medaljo. Odšel pa praznih rok. Letos v Vancouvru že ima prvo odličje, bron v smuku, njegov cilj pa je seveda zlato. Mu bi uspelo. Navijači pa se sprašujejo tudi, kaj lahko od njega pričakujemo tokrat. Videli smo praktično že vse, vožnja po ograji, pa skoraj izpeljan smuk z eno samo smučko, in to ga dela posebnega, ljubljenca navijačev, smučarja, ki zna poskrbeti za šov. Škoda, da je to njegova zadnja sezona, torej tudi zadnje možnost, da se z zlatom z olimpijskih iger vpiše med nesmrtne.

3. Brian Joubert | 25 let | Francija | Umetnostno drsanje

Za 25 letnega francoza bodo to tretje olimpijske igre v karieri. V Torinu je osvojil 6., v Salt Lake Cityu pa 14. mesto. Njegove letošnje želje so mnogo višje, kar je nenazadnje od drsalca, ki ima z svetovnih prvenstev že 4 odličja, eno zlato, dve srebrni in eno bronasto, bilo tudi za pričakovati. Poleg tega je tudi trikraten evropski prvak, zraven je na evropskih prvenstvih osvojil 2 drugi in 4 tretja mesta, petkrat zapored pa je postal tudi francoski državni prvak. Svoj mednarodni debi je doživel leta 2001 pri komaj 17 letih in od takrat si utira pot med najboljše in dandanes ga že lahko tja tudi brez problemov uvrščamo. Če pa osvoji še (zlato) olimpijsko odličje potem vprašanje ali spada med najboljše umetnostne drsalce ta hip ne bo več smiselno. Smiseln bo le odgovor, ja spada!

2. Emil Hegle Svendsen | 24 let | Norveška | biatlon

Zgodbo o Emilu Hegleju Svendsnu bi lahko poimenovali zgodba o uspehu. V njegovi prvi sezoni med najboljšimi je že nastopil na Olimpijskih igrah v Torinu. Takrat v tekmi s skupinskim štartom dosegel zanj odlično 6. mesto. Že naslednjo sezono je prvič v karieri stal na odru za zmagovalce, prvo zmago pa dočakal v svoji tretji sezoni, ko je bil pri nas na Pokljuki najboljši v individualni tekmi. Tisto sezono je nanizal še 5 zmag in je po številu zmag v tisti sezoni zaostajal le za rojakom Bjorndalnom. V svetovnem pokalu pa zasedel odlično 3. mesto. Postal pa tudi dvokratni svetovni prvak, v individualni tekmi in tekmi s skupinskim štartom. Do danes je nanizal že 15 zmag, in še ravno tolikokrat je stal na odru za zmagovalce. Naslednjo sezono je osvojil še 5 zmag in še enkrat dosegel 3 mesto v skupni razvrstitvi svetovnega pokala. Na letošnjih igrah v Vancouvru je že pritekel in pristreljav svojo prvo olimpijsko odličje, srebro v šprintu. Njegov cilj do konca iger pa je osvojiti vsaj eno zlato odličje. Ob njegovem talentu mu to lahko uspe, saj ga imajo že vsi za naslednika velikega Ole Einarja Bjorndalna.

1. Carlo Janka | 24 let | Švica | alpsko smučanje

24 letni Carlo, je trnutno eden njabolj vročih smučarjev te zime. Verjetno mu bo do tako želenega velikega kristalnega globusa zmanjkalo nekaj točk. Njegova pot v svetovnem pokalu se je začela leta 2005 v Kranjski gori, a takrat ni osvojil točk. Prve točke je osvojil leta 2006 v Alta Badii v veleslalomu. Na stopničke pa se je prvič povzpel leta 2008 v Lake Luisu, ko je na smuku s številko 65 prismučal do odličnega 2. mesta. 14 dni kasneje pa se je že veselil svoje prve zmage na tekmah za svetovni pokal. V Val d'Iseru v Franciji je zmagal v veleslalomu. Do danes je v svetovnem pokalu osvojil 6 zmag, še 6 krat pa stal na stopnički za 2. ali 3. mesto. Osvojil je mali kristalni globus v kombinaciji, in se v kraju, kjer je dosegel prvo zmago okitil z naslovom svetovnega prvaka v veleslalomu, na smukaški tekmi pa osvojil 3. mesto. Če letos osvoji še olimpijsko odličje, bo ta sezona zanj skoraj popolna. Dajmo Carlo!

There's only one England captain

Kar nekaj dni je že minilo, odkar je v javnosti izbruhnila "afera Terry". Od takrat pa vse do danes je bilo prelito že ogromno črnila, pa še vseeno vsak dan znova v časnikih lahko zasledimo nove informacije. Dejstvo je, da ne bomo nikoli natančno izvedeli, kaj natančno se je zgodilo.

Ko sem tistega dne odprla računalnik in na internetu videla novico, da je Terry ogrozil nastop na svetovnem prvenstvu sem najprej pomislila na najhujše, na kakšno njegovo poškodbo. Ampak na srečo ni prišlo do poškodbe. Na srečo navijačev Chelsea. Mnoge je ta novica čisto presenetila, priznam rahlo sem bila tudi sama presenečena. Je pa res, da tisti, ki smo Terrya spremljali bolj pogosto in ki smo vedeli, da je znan po svojih skokih čez plot in ostalih "neumnostih" - od pijančevanja in pretepanja do športnih stav, smo morda lahko kaj takega tudi pričakovali. Seveda ne v takih razsežnostih. Verjetno se bi vse obrnilo drugače, verjetno ne bi bilo afera tako odmevna, če Terry svoje žene ne bi prevaral z (bivšo) punco od nekdanjega soigralca pri Chelsea in reprezentančnega soigralca Wayna Bridga. Mediji si še zdaj niso enotni, ali je šlo za bivšo ali za takratno punco. Zasledili smo lahko vse. Od tega, da sta šla narazen ravno zaradi Terrya, pa do tega, da je Terry le ponudil ramo Vannesi ob razhodu z Bridgom. Verjetno resnične zgodbe ne bomo nikoli izvedeli.
In skok čez plot je Terrya stal kapetanskega traku angleške reprezentance. Bile so govorice, da je Bridge postavil ultimat Cappelu ali Terry ali on. No ja dandanes že lahko beremo, da sta fanta zakopala bojno sekiro in da selektorju sporočata, da lahko skupaj igrata za Anglijo, in ji pomagata osvojiti tako želeni naslov. Kaj vse se bo iz tega izcimilo bomo verjetno izvedeli v naslednjih dneh, če ne prej pa na svetovnem prvenstvu.

Bivša ali še vedno reprezentančna soigralca?

Potem je tu še Terryeva žena Toni, ki je, ko je izvedela za moževo varanje vzela njuna otroka in skupaj s starši odpotovala v Dubaj. Ja v tisti kraj, kjer jo je John zasnubil in kjer sta preživela medene tedne. Maščevala naj bi se mu na način na kakršnega se maščuje še marsikatera prevarana ženska. Vzela je njegovo kreditno kartico in šla v "šoping". Ne vem kakšno je to maščevanje človeku, ki na teden zasluži čez 100.000 funtov? Sedaj naj bi mu (ponovno) oprostila, namreč že pred poroko naj bi mu oprostila, da jo je pravaral s kar 8 različnimi ženskami. Tokrat naj bi mu oprostila zadnjič (do naslednjič).

Z ženo Toni še v srečnejših časih

Pri angleški reprezentanci je izgubil kapetanski trak. Razlog, ni vzor mladim. Zanimivo, ni krivo to, da je na nek način preveral soigralca, važno da ni za zgled mladim. Kateri od angleških nogometašev pa je? Gerrard, ki se pretepa v barih, Ferdinand, ki "pozabi" na doping kontrolo. Dvakrat. Ne vem no. Če bi gledali kdo je vzor mladim ali bi potem Anglija sploh imela kapetana? Vsekakor pa je dejstvo, da če bi gledali predstave na igrišču, vpliv na ekipo in tako naprej, potem bi si Terry zaslužil trak, ki ga je že imel. Ampak naj dela Cappelo kar mu paše.

S kapetanskim trakom ali brez. Še vedno del reprezentance.

Povsem drugače je v Chelsea. Carlo Anchelotti, še en Italijan v tej zgodbi, Terryu popolnoma zaupa. Zaveda se, da ima v ekipi morda celo najboljšega branilca ta hip na svetu, rojenega vodjo, tako na igrišču kot zunaj njega. In igralca, ki je, kar se pristopa k igri, odnosa na igrišču in borbenosti tiče, neprecenljiv. Prav tako kot trener ga podpirajo tudi soigralci ter predvsem navijači. In kaj si lahko še več želi, kot podpore navijačev, ki ga imajo za svojega (idola) že vrsto let, že vse od leta 1998 naprej, ko je prvič oblekel članski dres Chelsea s število 26 na hrbtu. Navijači so z njim v dobrem in v slabem, on pa jim to vrača z odličnimi igrami in odločujočimi goli. Team Terry, kot so navijači poimenovali skupino navijačev ki kljub vsem obtožbam podpirajo Johna Terrya je z dneva v dan večji. Počasi tudi največji dvomljivci spoznavajo da obstaja le en angleški kapetan. In ta igra za Chelsea!

Sporočilo navijačev v podporo Terryu.